novice | pismo, poslano predsedniku Vlade RS, dne 9. 10. 2007  

  PISMO, POSLANO PREDSEDNIKU VLADE RS, DNE 9. 10. 2007

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
PREDSEDNIK VLADE
Gospod JANEZ JANŠA


Spoštovani gospod predsednik,

Naša organizacija (predstavitev verjetno ni potrebna) se že od leta 2001 trudi izterjati za vse slovenske žrtve nacifašizma, materialno odškodnino za škodo, ki so jo povzročili okupatorji.

Za izterjavo odškodnin za slovenske žrtve od okupatorjevih naslednic ni nobena Vlada naredila NIČ.
Ker je temu tako, smo januarja 2002 od Vlade RS zahtevali, da žrtvam plača materialno odškodnino Republika Slovenija.
Glede na to, da na naše zahteve nismo dobili niti odgovora (ta kultura vlada še sedaj?!), smo 8. maja 2002 organizirali protestni shod pred poslopjem Vlade. Rezultat je bil, da je Vlada na svoji seji, dne 9. maja 2002 ustanovila Medresorsko komisijo (baje brez navodil kaj naj naredi).
V naslednjem obdobju sta bili ustanovljeni še dve komisiji.
Ko je leta 2004 nastopila vaša Vlada smo vam decembra 2004 poslali pismo z opozorilom, da ste podedovali naš problem.
Po več intervencijah (odgovorov ni bilo) je bila nato ustanovljena še tretja komisija, ki je po naših stalnih intervencijah končno v mesecu januarju 2006 Vladi predala predlog (kakšen je – ne vemo) za odločanje. »Potem vse tiho je bilo«.
Ker vemo, da so se in se še med tem delijo velika sredstva raznim kolaborantom, povratnikom, itd., se sprašujemo, zakaj smo žrtve nacifašizma tretjerazredni državljani?

Če so prejšnje Vlade za nas naredile vsaj malo, se ta Vlada zelo trudi, da bi čim bolj nagradila vso kolaboracijo in podelila čim več sredstev nekim povratnikom te kolaboracije, ki do nedavnega še vedeli niso, da Slovenija obstaja in kje je.
Mi, ki smo se po vojni vrnili na razdejane in izropane domove, smo morali ob obnovi svojih domov (brez sredstev) obnoviti in zgraditi domovino. Če tega ne bi naredili, ta oblast ne bi imela s čim nagrajevati kolaboracije in z razprodajami razmetavati denarja in to zelo boli, ko ugotoviš, da si nepomembna ničla v državi, katero si pomagal graditi in na novo ustvarjati.

Nam je jasno, da tudi to pismo ne bo nič pomagalo in, kakor na vse dosedanje, ne bomo dobili odgovora. Zato bo to javno pismo, katerega pošiljamo vsem medijem in ga objavljamo tudi na naši spletni strani. To smo dolžni storiti za vse še živeče žrtve, ki nas stalno sprašujejo »ali bomo dočakali vsaj nekaj drobiža oz. ali bi bilo bolje, da se vpišejo med kolaborante, kjer delijo denar«?

Naj bo za danes dovolj, morda pa še kaj ob drugi priliki.

S spoštovanjem
 Predsednik
Tone Kristan