novice | pripombe na Spremembe Zakona o žrtvah vojnega nasilja  

  PRIPOMBE NA SPREMEMBE ZAKONA O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA

poslano dne 30. 3. 2006

Točka 2. Cilji načela in poglavitne rešitve
- Odstavek 2: Vsebina nikakor ni sprejemljiva, ker omogoča vse pridobitve,
  ne samo vsem okupatorjevim sodelavcem, ampak celo tudi vojnim zločincem
  in se mora v celoti črtati.
- Odstavek 3: Do sedaj ni samo praksa ampak to določa Zakon št. 63/95, čl. 3,
  da mora trajati prisilni ukrep najmanj 3 mesece. Glede na to, da bodo tisti, ki so že
  uveljavljali status, oškodovani za 3 mesece, bi bilo prav, da dobijo tisti, ki so se rodili
  po določenih treh mesecih (do 15.5.1945) samo status ŽVN in plačilo dodatnega
  zdravstvenega zavarovanja, kar prinaša tudi posledično vse ostale materialne
  odškodnine.
- Odstavek 5: Po vseh pravilih mobilizirancem ne pripada nobena renta. Nikakor se jih
  pa ne more enačiti z izgnanci, saj so le-ti, ob odvedbi iz njihovih domov izgubili:
     1. človeško dostojanstvo,
     2. svobodo,
     3. ob odvedbi so jim bili odvzeti vsi dokumenti osebne indentitete in postali so le še
         številke, ki so jim bile obešene okrog vratu,
     4. izgubili so vse premoženje in sredstva - vse kar so si ustvarili v življenju,
     5. odpeljani so bili v neznano, z vozovnico samo v eno smer.

Tudi z begunci se jih ne more enačiti, ker so tudi ti morali zapustiti domačije. Razlika je bila le ta, da so lahko nekateri nekaj važnih stvari vzeli s seboj, če so slučajno imeli še kaj časa za to.

Medtem, ko mobiliziranci niso izgubili nič. Nasprotno - mnogi so si v tem času premoženje povečali. Za svoje "službovanje" so dobili dobro plačilo, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter redne plačane dopuste. V domovino so se vrnili v tople in urejene domove in ne na pogorišča in ruševine, kakor izgnanci, begunci in taboriščniki, ki niso imeli niti prgišča slame, na katero bi legli.

Točka 3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
Rešitev, da bi nagrajevali kolaborante in sobojevnike okupatorjev nima nobena država na svetu.

Točka 4. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javna sredstva
- Odstavek 3: Mislimo, da tistim, ki so izgubili hišo ali stanovanje zaradi vojskovanja
  (bombardiranje, požig, itd.) pripada materialna odškodnina in ne status begunca.
  Tu ni škoda sredstev za širitev pravic. Ko pa smo žrtve nacifašistov uveljavljale in še
  uveljavljamo naše pravice, pa so bili in so še, veliki problemi za vsako osebo in tolar.
  Upravni birokrati so šli celo tako daleč, da so nam s kršitvijo Zakona odvzeli (ukradli)
  del pripadajočih sredstev odškodnine (vrnitev na domove po 15.5.1945).

BESEDILO ČLENOV

Besedilo novih členov skoraj nima smisla komentirati, ker so nesprejemljivi.
Največja podlost pa je črtanje čl. 6 Zakona ŽVN, št. 63/95 in tega ne dovolimo.
Žrtve nacifašističnih okupatorjev smo potrebovale veliko časa, vloženega je bilo veliko dela in potrebno je bilo kar precej prepričevanja, da je bil izbojevan sprejeti Zakon, ki je daleč od dobrega - pa vendar je. Z dodatnimi Novelami ga je uspelo nekoliko popraviti tako, da je sedaj vsaj delno primaren.

Zaradi tega protestiramo in ne dovolimo kakršnokoli spreminjanje ali razveljavljanje tega Zakona z namenom, da bi vanj skrili razne skupine "žrtev", ki tja ne spadajo.

V kolikor želite nagraditi tiste, ki so se borili z in za nacistične okupatorje, se jim udinjali in za njih pobijali poštene slovenske rodoljube v imenu boga, pripravite za to poseben Zakon, da se bo jasno videlo, kaj želite in, kdo so tisti, ki si "zaslužijo" nagrado, pa naj narod oceni, kdo so tisti "zaslužni".

Samo, da to ne bo tako kot je z Zakonom o popravi krivic, ko se TAJNO delijo velike vsote "odškodnin" (nagrade za udinjanje okupatorjem). Ker se želi podeliti razne odškodnine in rente tudi potomcem (to se delno že izvaja), smo začeli razmišljati, da bomo tudi mi zahtevali enako tudi za naše potomce oz. prenos naših pravic na njih.